Dobro jutro!
Danes imamo na urniku MAT, DRU, NIT, SLJ in TJA.
MATEMATIKA
Danes nadaljujte z vajami iz učbenika, str. 64. V zvezek od matematike rešite naloge 10.-16.
DRU
Danes boš uro DRUŽBE namenil utrjevanju znanja. Preberi si snov iz učbenika od strani 16 do strani 23. Nato preglej/preberi tudi zapiske v zvezku.
V zvezek izdelaj miselni vzorec, v katerem boš predstavil, kaj vse smo se naučili.
NIT
Danes je na vrsti nova snov: ŽIVA BITJA SO MEDSEBOJNO ODVISNA.
Preberi si snov v učbeniku, str. 27. Spoznal boš veliko novih pojmov – v učbeniku so označeni s črno barvo.
V zvezek napiši naslov nove snovi in nato v obliki miselnega vzorca predstavi nove pojme in kaj pomenijo.
V zvezek prepiši preglednico, ki je v učbeniku in prikazuje odnose med živimi bitji.
SLJ
Preberi spodnje besedilo in napiši v jezikovni zvezek kratko obnovo, tako kot smo se učili.
ČOKOLADA
Glavno sestavino čokolade, kakavovo maso, pridobivajo iz rastline z botaničnim imenom Theobroma Cacao, kar v prevodu pomeni božanska hrana.
Rastlina, na kateri »raste« čokolada, je drevo kakavovec. Iz prvotne domovine, tropskega predela Južne Amerike, so ga po svetu najprej razselili ljudstvo Maji, za njimi pa Španci. Danes uspeva v pasu ob ekvatorju, kjer je vlažno tropsko podnebje.
Kakavovec je zahtevno drevo, ki zahteva stalno temperaturo nad 16 stopinj Celzija in visoko vlago. Želi biti na toplem, a ga moti neposredno sonce. Pred močnimi sončnimi žarki in vetrovi ga običajno zaščiti sosednje drevo. Drevo kakavovca zrase do 8 metrov visoko in cveti vse leto. Zanimivi so njegovi plodovi, ki so veliki, podobni žogam za ragbi ali podolgovatim melonam.
Mnogi pridelovalci kakava so revni kmetje z majhnimi plantažami, ki še nikoli niso videli čokoladne tablice, kaj šele, da bi jo okusili. Čokolada je v državah kakavovca draga in nedosegljiva. To so najrevnejše države, v katerih lastniki plantaž na samotnih predelih pridelujejo kakav. Ker kmetje sami nimajo opreme, s katero bi svoj izdelek pripeljali do trga ali najbližjega pristanišča, so obsojeni na milost in nemilost posrednikov, ti pa jim postavljajo nizke odkupne cene kakavovca. Zaradi tega se kmetje utapljajo v dolgovih. Med najbolj grozljivimi posledicami pa sta suženjstvo in otroško delo. Veliko otrok je namreč primoranih delati in pomagati svojim družinam, da se preživijo.
Povpraševanje po čokoladi v svetu stalno raste in je celo večje od ponudbe, cene kakavovca pa vseeno še naprej ostajajo nizke. Kmetje so za svoje delo neprimerno nizko plačani, zato so zahteve po pravičnejšem plačilu v javnosti vse glasnejše.