Križanje z žogo
Križanje z žogo lahko izvedeta napadalca z napeljevanjem ali z vročitvijo žoge. Pri križanju z napeljevanjem vodi igralec žogo tesno mimo soigralca, ki se giblje po notranji strani (med košem in njim) proti njemu. Po križanju se odzove glede na okoliščine: prodre do koša, se zaustavi in vrže na koš ali poda žogo soigralcu, ki se je po križanju odkril ali vtekel pod koš. To križanje lahko izvedeta tudi tako, da igralec brez žoge stoji na mestu in čaka soigralca z žogo (ne postavi blokade), ki napelje svojega obrambnega igralca nanj. Nadaljevanje obeh igralcev je enako kot v prej opisanem križanju. Največkrat izvedeta to križanje center in zunanji igralec z žogo. Pri križanju z vročitvijo vodi igralec žogo po notranji strani proti soigralcu, ki se giblje po zunanji strani proti njemu. Ko se srečata, mu vroči žogo in vteče pod koš (lahko se tudi odkrije). Igralec, ki sprejme žogo, se lahko odzove podobno kot pri prej opisanem križanju. To križanje lahko izvedeta tudi tako, da igralec z žogo stoji na mestu (ne postavi blokade) in čaka soigralca, ki napeljuje svojega obrambnega igralca nanj. V primernem trenutku mu nato vroči ali poda žogo. Nadaljevanje obeh igralcev je podobno kot v prej opisanem križanju. Igralec z žogo lahko tudi vara vročitev žoge, nato pa prodre na nasprotni strani pod koš. Zelo pogosto izvedeta to križanje center in zunanji igralec, ki mu poda žogo.
Naloga: ponovi vaje žongliranja s košarkarsko žogo in met na koš.
Miran