Pozdravljeni učenci.
Dobrodošli v 4. tednu šolanja na daljavo. Upam, da ste preživeli en krasen vikend in še lepšo nedeljo ter se spočili za novo pridobivanje znanja.
Tudi ta teden bo vsak dan ZOOM ob 11.00, razen v torek, ko imate tehniški dan.
Prilagam urnik, da se boste lažje pripravili na pouk:
| PONEDELJEK | TOREK | SREDA | ČETRTEK | PETEK | |
| Pričetek ob 8.15 | TJA | TEHNIŠKI | MAT | TJA | MAT |
| MAT | DAN: | NIT | ZOOM (9.00-9.45)TJA | SLJ | |
| ZOOM OB 11.00 | ZOOM (11.00–12.35) | VARNO S | ZOOM (11.00 do 12.35) | ZOOM (11.00–12.00) | ZOOM (11.00-12.35) |
| SLJ | KOLESOM | GUM | SLJ | GOS | |
| LUM | SLJ | DRU | NIT | ||
| ŠPO | ŠPO | ŠPO | DOP./DOD.P. |
Prilagam še okvirni načrt dela za 4.teden pouka:
MAT – Znanje je bogastvo-ponavljamo in utrjujemo, Simetrija in vzorci (potrebujete učbenik in zvezek visoki karo)
SLJ – Ponovili boste celotno snov v književnem zvezku s pomočjo vprašanj, ki jih boste dobili v ponedeljek (Potrebujete berilo in zvezek za književnost), Čestitka in voščilo (Potrebujete jezikovni zvezek in SDZ1.del)
DRU – Naravne enote Slovenije, Dinarsko-kraški svet (potrebujete zemljevid Slovenije, DZS, učbenik in zvezek za družbo)
NIT – Človek posega v naravo, Ponavljanje in utrjevanje znanja (potrebujete učbenik in zvezek za naravoslovje)
GOS – Kje dobim vse potrebno za življenje (potrebujete učbenik in zvezek na gospodinjstvo)
ŠPO – Hoja v naravi, vaje za kondicijo, igre na snegu (držimo pesti, da bo v sredo sneg) (potrebujete veliko dobre volje in vztrajnosti).
LUM- Slikanje (Pop art)
S tem tednom pa pričenjamo tudi z vsakodnevnim glasnim branjem besedil.
1.Kako bo to potekalo?
Vsak dan, ko se bomo srečali na Zoom-u, bom določila 6 učencev, vsak pa bo bral 1 min. Z vsakim se bom potem pogovorila o rezultatih branja in naredila bova načrt, kako izboljšati tehniko in hitrost branja.
Branje bo v manjši skupini potekalo vsak dan po skupnem Zoom-u, ko bom povedala kdo ostane za vajo glasnega branja. Do konca tedna bom tako preverila branje vseh učencev.
2. Zakaj in na kakšen način bomo to počeli?
Ker želimo izboljšati tehniko branja, predvsem pa želimo brati tekoče, hitro in z razumevanjem.
IZZIV: Kako dobri bralci ste, se lahko preizkusite že danes kar doma s pomočjo spodnje tabele.
Starši naj vam poiščejo besedilo, ki ima 100 besed in ga vi ne poznate (lahko pa uporabite spodnji primer) in potem naj vas štopajo 1 min.
Preštejte, koliko besed ste uspeli prebrati brez napake v 1 min. V 1 min naj bodo starši tudi pozorni na število besed, ki jih niste uspeli takoj prebrati oz. ste se pri njih ustavljali ali celo zmotili. To so besede, ki jih ne poznate še dobro, torej vadite njihovo branje. Po branju naj vam zastavijo kakšno vprašanje, da preverijo tudi razumevanje prebranega. Cilj mora biti tekoče, hitro branje z razumevanjem.
3. NAŠ CILJ:
Naš cilj je TEKOČE BRANJE: TO JE HITRO IN NATANČNO BRANJE Z USTREZNIM RITMOM IN INTONACIJO TER IZRAZNOSTJO.
TEKOČNOST BRANJA IN RAZUMEVANJE PREBRANEGA STA POVEZANA IN IZBOLJŠUJETA EN DRUGEGA.
Za nas je trenutni cilj doseči hitrost branja okrog 80 – 100 besed na minuto.
Učenec konec osnovne šole naj bi bral od 200 do 300 besed na minuto.
| Število prebranih besed v minuti | Branje nam omogoča | Vrsta branja |
| manj kot 50 | ne tekoče, monotono branje | počasno in neučinkovito branje |
| od 50 do 100 | glasno in poglobljeno branje | branje za pomnjenje |
| od 100 do 200 | tiho in poglobljeno branje | branje za učenje |
| od 200 do 400 | tiho branje, osredotočanje na ključne besede | branje za razumevanje |
| od 400 do 700 | iskanje ključnih misli | prelet besedila |
| od 700 do 1000 | nelinearno, diagonalno branje | preskakovanje besedila |
PRIMER BESEDILA S 100 BESEDAMI (vzeto iz Wikipedije):
Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
V pravljicah velikokrat nastopajo škratje, velikani, čarovnice in vile, saj gre za pripoved, ki s pravljičnimi liki, bralcu ali poslušalcu ustvari lastni pravljični svet.
Pravljice se ločijo od legend, verskih mitov in ljudskih pripovedk, predvsem po prikazovanju pravljičnih oseb z izrazitim karakternim kontrastom ter časovno oziroma krajevno nedoločnostjo.
Ohranjajo se v ustni in pisni obliki in čeprav so danes namenjene predvsem otrokom, so bile do 18. stoletja v zabavo skoraj izključno odraslim poslušalcem.
Učiteljica Nadja